anksioznost in fobije
Pri anksioznosti gre za zmes občutkov tesnobe, zaskrbljenosti in strahu. Do določene mere je anksioznost normalna, celo koristna. Če pa imamo opraviti s preveč intenzivno in dolgotrajno tesnobo, ki nam slabša kvaliteto življenja, govorimo o anksioznih motnjah. Med duševnimi motnjami so najpogostejše, zato ste lahko prepričani, da niste edini, če jih doživljate. V zadnjih letih število ljudi, ki trpijo za anksioznostjo, strmo narašča.
Najpogostejši znaki, ki kažejo na to, da se tudi vi soočate s to težavo, so:
– pospešen srčni utrip,
– dvig krvnega tlaka,
– vrtoglavica,
– utrujenost,
– želodčne težave,
– razne bolečine, ki niso organskega izvora,
– mišična napetost in
– potenje.
Dobro je, da poznamo veliko tehnik, s katerimi lahko močno zmanjšamo simptome anksioznosti. Pri tem si lahko pomagate sami, saj je že veliko napisanega, lahko pa se odločite za obisk svetovalke, da to težavo rešita skupaj.
Poznamo več vrst anksioznih motenj. Kratke opise nekaterih lahko preberete v nadaljevanju.
Zanjo je značilna kronična anksioznost, ki traja vsaj pol leta, je pa ne spremljajo napadi panike, fobije ali obsesije. Kogar trpi za to motnjo, mučijo skrbi, vendar nad to zaskrbljenostjo nima prav veliko nadzora. Zaskrbljenost ni sorazmerna dejanski verjetnosti, da se bo situacija, ki se je boji, dejansko zgodila.
Posameznika torej mučijo pogoste, težko obvladljive skrbi, prisotni pa so vsaj trije od naslednjih simptomov:
– občutek napetosti,
– utrujenost,
– težave s koncentracijo,
– razdražljivost,
– otrdelost mišic in
– težave s spanjem.
Osnovne bojazni, ki se kažejo pri generalizirani anksiozni motnji, so na primer:
– strah pred izgubo nadzora,
– strah pred nezmožnostjo obvladovanja situacije,
– strah pred neuspehom,
– strah pred zavrnitvijo ali odrinjenostjo in
– strah pred boleznijo in smrtjo.
Panični napad sam po sebi ni nevaren, je pa izjemno neprijeten. To ve vsak, ki ga je že doživel. Občutki, da vas bo doletela kap, da se boste zadušili, da se vam bo zmešalo, so običajni pri tem napadu. Zaradi tega marsikdo poišče zdravniško pomoč. Gre namreč za to, da se telo na neko misel, ki se nam poraja, odzove tako, kot bi se odzvalo v primeru resne ogroženosti. Ta misel je največkrat tako hipna, da se je niti ne zavedamo.
Telo se pripravi na boj ali beg, simptomi pa so:
– pospešeno bitje srca,
– pomanjkanje zraka ali hiperventilacija,
– bolečina oz. nelagodje v prsih,
– tresenje ali drgetanje,
– občutek dušenja,
– občutek neresničnosti in oddaljenosti od sebe,
– potenje,
– slabost ali razdražen želodec,
– omotica ali vrtoglavica,
– otopelost ali ščemenje,
– navali vročine ali hladu,
– strah pred smrtjo in
– strah pred izgubo nadzora oz. občutek, da se vam bo zmešalo.
O paničnih napadih je že veliko napisanega. Tehnik za odpravo te neprijetne motnje je veliko, katera je najbolj učinkovita, pa je odvisno od vsakega posameznika.
Imenujemo jo tudi socialna fobija. Je precej pogosta anksiozna motnja. Kdor trpi za to motnjo, občuti strah pred osramočenjem ali ponižanjem v situacijah, ko nastopa ali ko je kako drugače pod drobnogledom. Zaradi tega se takim priložnostim večinoma izogiba.
Najpogostejša socialna fobija je strah pred nastopanjem in to ne glede na spol.
Druge pogoste socialne fobije so še:
– strah pred zardevanjem v javnosti,
– strah pred tem, da bi vas opazovali pri delu,
– strah pred uporabo javnih stranišč,
– strah pred gnečo in
– strah pred prehranjevanjem v javnosti.
V času korone se je pojavnost socialne anksioznosti še povečala. Razlogov za to je več. Najpomembnejši so socialna izoliranost, omejitev dotikov in strah pred okužbo. Porast je zaznati predvsem med mladimi, kar se je izkazalo po ponovnem odprtju šol.
Tako kot pri drugih vrstah anksioznosti si lahko tudi pri socialni pomagate sami, predvsem s sprostitvenimi tehnikami, čuječnostjo in podobnim. Vendar za pravo spremembo potrebujete še nekoga, saj je bistvo ravno v tem, da imate stike z drugimi ljudmi, ne samo s tistimi, ob katerih se že počutite varni. Svetovalka vas vodi, da podrobneje spoznate svoje občutke, da se na varnem soočate s svojimi strahovi, pri utrjevanju boljše samopodobe in pri odzivanju na težave, s katerimi se srečate na tej poti.
Fobija je vrsta anksiozne motnje, ki se izraža kot močan in vztrajen strah pred nekim predmetom, okoliščinami ali situacijo, ki se s časom povečuje in je običajno nesorazmeren z dejansko ogroženostjo. O fobiji govorimo, ko je strah tako intenziven, da človeku onemogoča normalno opravljanje aktivnosti in ga ovira v vsakodnevnem delovanju.
Seznam posameznih specifičnih fobij je precej dolg, vendar pa je mogoče večino sprožilnih dejavnikov uvrstiti v pet kategorij:
– situacije: strah pred vožnjo skozi predore, strah pred dvigali, pred potovanjem z letalom …
– naravni pojavi: strah pred višino, grmenjem, udarom strele …
– živali: strah pred kačami, pajki, insekti, psi …
– poškodbe: strah pred injekcijsko iglo, krvjo …
– druge fobije: strah pred glasnimi zvoki, padanjem, klovni ipd.
Predvsem kognitivno-vedenjski pristop se je pri zdravljenju fobij izkazal za uspešnega. Zdravljenje fobij poteka zelo učinkovito tudi z uporabo metode EFT oz. s tapkanjem.