KDAJ PRITI NA POSVET?
Včasih se znajdemo na točki, ko ne vemo, kako naprej, čeprav do nas iz vseh strani kapljajo nasveti in spodbudne misli. Svetujem, da stopite z mano v kontakt, ko imate občutek, da bi s strokovnim vodenjem lažje našli rešitev za položaj, v katerem ste obtičali. Svetovanje je koristno tudi v procesu odkrivanja globljih delov sebe z namenom doseganja boljše kvalitete življenja.
Najpogostejši razlogi za obisk psihosocialne svetovalke so:
Pri anksioznosti gre za zmes občutkov tesnobe, zaskrbljenosti in strahu. Med duševnimi motnjami je najpogostejša, zato ste lahko prepričani, da niste edini, če jo doživljate. V zadnjih letih število ljudi, ki trpijo za anksioznostjo, strmo narašča.
Panični napad sam po sebi ni nevaren, je pa izjemno neprijeten. To ve vsak, ki ga je že doživel. Občutki, da vas bo doletela kap, da se boste zadušili, da se vam bo zmešalo, so običajni pri tem napadu. Zaradi tega marsikdo poišče zdravniško pomoč. Gre namreč za to, da se telo na neko misel, ki se nam poraja, pa čeprav je tako hipna, da se je niti ne zavedamo, odzove tako, kot bi se odzvalo v primeru resne ogroženosti. Telo se pripravi na boj ali beg …
Pri depresiji gre za duševno motnjo, ob kateri občutimo veliko žalost, ta pa traja najmanj dva tedna. Pridruženi sta še nizka samozavest in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih smo v preteklosti uživali.
Obdobje nosečnosti in poroda za vsako žensko pomeni obdobje sprememb. Devet mesecev se v njenem telesu dogajajo hormonske spremembe, po porodu pa se s partnerjem privajata na to, da nista več sama, ampak si čas in prostor delita še z otrokom.
Raziskave so pokazale, da izguba zaposlitve vpliva na pojav duševnih in telesnih težav ter zmanjšanega zadovoljstva v partnerskih in družinskih odnosih. Tako stanje brezposelnosti prizadene tudi ostale družinske člane. Daljše kot je obdobje brezposelnosti, večja je verjetnost za pojav anksioznih in depresivnih stanj, psihosomatskih težav, slabe samopodobe ter pomanjkanja samozavesti. V večini je prisoten tudi občutek sramu, saj brezposelnost doživljajo kot lasten neuspeh. Pri posameznikih, ki že imajo katero od psihičnih težav, se intenzivnost teh s časom povečuje.
Fobija je vrsta anksiozne motnje, ki se izraža kot močan in vztrajen strah pred nekim predmetom, okoliščinami ali situacijo. Ta strah se s časom povečuje in je običajno nesorazmeren z dejansko ogroženostjo. Človeku onemogoča normalno opravljanje aktivnosti in ga ovira v vsakodnevnem delovanju.
Smrt drage osebe in podobne izgube so žal del življenja. Pomembno je, da sebi in drugim dovolimo žalovati, da pustimo prostor in čas za doživljanje žalosti. Pomoč poiščemo šele takrat, ko se nam zdi, da nekaj ni v redu, da se žalost ne spreminja in da traja več časa, kot bi pričakovali.
Komuniciranje, s katerim lahko izrazimo sebe, svoja mnenja in pomisleke, in hkrati nikogar ne prizadenemo, je asertivno komuniciranje. Asertivnost je namreč sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čemer upoštevamo našega sogovornika. Čeprav se to ne zgodi čez noč, se je mogoče asertivnega vedenja in odzivanja uspešno naučiti.
Odnosi so pomemben del našega življenja. V odnose vstopamo praktično ves čas – poleg odnosov z družino in sodelavci so tu še poštar, dimnikar in prodajalka v trgovini. Če so naši odnosi urejeni, če imamo občutek, da nas sogovornik sliši in upošteva, s tem nimamo težav. Problem nastane, ko pride do konflikta, ki ga ne znamo rešiti ali se odnos, ki nam je pomemben, skrha ali prekine.
Ker zakonski odnos pomeni združitev dveh posameznikov, dveh različnih svetov, je normalno, da med njima prihaja do konfliktov ali pa do vedno večje odtujenosti. Če sta te ovire pripravljena in sposobna preseči, je lahko partnerska zveza prijetno zatočišče za oba. Če pa se v odnosu počutita nerazumljena, prezrta, osamljena, razočarana ipd., ta občutja kažejo, da nekaj ni v redu.
Nekateri so ta pojav poimenovali tudi prehlad duše. Če traja dan ali dva, ga lahko pripišemo trenutnemu razpoloženju ali aktivnostim, ki jih trenutno opravljamo. Če pa se brezvoljnost kar vleče, je dobro, da poiščemo vzroke in jih odpravimo. Ko zdravnik ovrže možnost, da je stanje fiziološkega izvora, se lahko obrnemo vase in začnemo vzroke iskati v naši notranjosti.
Samopodoba je naša predstava o tem, kaj smo. Gre za to, kako se doživljamo, kaj o sebi mislimo. Če je naša podoba o sebi slaba, se tudi obnašamo temu primerno. Človek s pozitivno samopodobo je bolj uspešen, ker si zastavlja višje cilje, se bolje sooča s težavami, lažje razvija dobre medosebne odnose in še bi lahko naštevali.
Osamljenost ni isto kot biti sam. Vsak od nas je rad kdaj sam, da lahko v miru razmišlja ali nekaj počne. Če je oseba osamljena, se počuti sama, tudi če je okoli nje polno ljudi. Zato je žalostna, nemočna ali obupana. Osamljenost je pasivno stanje. Ničesar ne storimo, da bi to stanje prekinili. Seveda si želimo, da bi izginilo, ampak se nas zaradi naše pasivne drže še naprej oklepa.
Koncentracijo lahko opredelimo tudi kot zbrano pozornost. Pomaga nam, da se usmerimo na neko aktivnost, torej se ne zmenimo za motnje in dražljaje, ki niso njen del. Pozornost in koncentracija imata zelo pomembno vlogo tudi pri spominu. Običajno si namreč zapomnimo to, na kar smo pozorni.
Če pride pri šolskih ocenah do nenadne spremembe, ste lahko prepričani, da se je z otrokom nekaj zgodilo. Najprimerneje je, da se z njim pogovorite. Če se otrok odpre in spregovori o težavi, se lahko skupaj odločite, kako boste postopali v prihodnje. Težje je, če otrok o stanju molči. V tem primeru je dobro, da poiščete osebo, ki ji otrok zaupa. Ko boste težavo poznali, jo boste lahko začeli reševati. Pomembno je, da poleg uspeha v šoli pri otroku spremljate tudi to, kako se v njej počuti, kako se razume s sošolci, ali z njimi ohrani stike tudi med počitnicami ipd.
Delovne in kasneje učne navade otrok pridobiva postopoma, s tem, ko ga starši vključujemo v hišna opravila. Malčku vneme ne manjka. S tem, ko bo aktiven vsak dan, pa bo pridobil še veščine in spretnosti. Enako je s šolskimi obveznostmi. Na začetku otrok navadno nima domačih nalog, je pa dobro, da se starši vsaj za trenutek usedejo in skupaj pogledajo šolsko torbo oz. se pogovorijo, če je kaj novega, otrok ošili barvice in podobno.
Ker so potrebe po spancu različne od človeka do človeka, kot kriterij za nespečnost upoštevamo čas uspavanja in kakovost spanja, ne pa dolžine spanca. Nespečnost se kaže na različne načine, in sicer v podaljšanem uspavanju, v pogostem prebujanju, skrajšanem času spanja ali v slabši kakovosti spanja. Če ne spimo dovolj dolgo ali dovolj kvalitetno, se povečuje psihična napetost, zmanjšujeta pa se koncentracija in zmožnost za delo. Nekvaliteten spanec povzroča tudi utrujenost čez dan.
Če se vam zdi, da je v službi dan enak dnevu, da nimate več izzivov, ki vam dajejo občutek, da ste uspešni, zadovoljni in preprosto »živi«, je čas, da zamenjate delovno mesto ali celo podjetje. Nič nenavadnega ni, če se vam bodo spremembe na začetku zdele zastrašujoče, vendar ko boste vstopili v svet drugačnosti, boste v sebi ponovno začutili pretok življenjske energije.
Ni naključje, da je ločitev na lestvici stresnih dogodkov rangirana zelo visoko, takoj za smrtjo zakonca. Saj tudi gre za slovo od človeka, in sicer od človeka, za katerega smo menili, da bomo z njim preživljali najlepše trenutke življenja. Zato gre pri ločitvi za proces, ki je podoben žalovanju. Ločitev lahko spremlja občutek otopelosti, žalost, včasih tudi strah.
Življenjski dogodki, ki na nas delujejo stresno, so lahko prijetni ali neprijetni. Tako se lahko telo enako ali podobno odzove na neprijetne dogodke, kot so npr. smrt bližnjega, težka bolezen, izguba službe, ločitev in na prijetne – selitev, rojstvo otroka, poroka, napredovanje v službi in podobno.