Psihosocialno svetovanje po svoji naravi sploh ni svetovanje. Naloga psihosocialne svetovalke je, da klienta vodi, da sam rešuje svoje težave in da pridobi veščine, s katerimi si bo pomagal v kriznih situacijah. Klientu omogoči varno okolje, v katerem lahko raziskuje svoja čustva, misli, vrednote in prepričanja. Ob poznavanju svojega notranjega sveta klient sam najde rešitve za težave, saj s pomočjo veščin, ki jih pridobi, prepozna težavo in se nanjo odzove na način, ki mu ustreza. Klient, ki je sicer duševno zdrav, dobi pomoč v težavnih življenjskih situacijah in spodbudo za osebnostno rast ter krepitev samozaupanja.

Psihosocialno svetovanje je namenjeno nudenju psihosocialne pomoči in nedirektivnega svetovanja, kar zajema pomoč v težavnih življenjskih situacijah, čustveno razbremenitev, poglabljanje vpogleda v trenutne težave, krepitev samozaupanja, opolnomočenje za samostojno reševanje problemov, razvijanje socialnih spretnosti, spodbujanje osebnostne rasti. Naloga svetovalke je, da s tehnikami svetovalnega pogovora klienta vodi k poglabljanju uvida v lastno čustveno stanje in doseganju sprememb ter prenosu naučenega iz svetovalne situacije v vsakdanje življenje. Nova spoznanja o sebi klientu omogočajo bolj kvalitetno življenje, kar med drugim obsega večje zadovoljstvo, bolj prijetne odnose z drugimi in učinkovitejše delovanje v družbi. Klient v procesu svetovanja pridobi veščine za samostojno razreševanje svojih emocionalnih in socialnih težav.
Pri svetovanju uporabljam elemente kognitivno vedenjske terapije.

Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je obisk svetovalke koristna odločitev:
 – težave v medosebnih odnosih – s partnerjem, drugimi člani družine, sodelavci, prijatelji,
 – težave z izražanjem lastnega mnenja, nezmožnost postaviti se zase,
 – občutja praznine, vprašanja o smislu življenja, občutja manjvrednosti,
 – dolgotrajno nezadovoljstvo s seboj, z drugimi ali z življenjem nasploh,
 – izguba veselja za običajne aktivnosti,
 – kronična utrujenost,
 – anksioznost, razni strahovi, panični napadi, fobije,
 – dolgotrajna žalost, potrtost, depresivno razpoloženje,
 – izgorelost, soočanje s stresom, nezmožnost sprostitve,
 – doživljanje fizičnega ali psihičnega nasilja,
 – težave s težo,
 – nespečnost,
 – težave s koncentracijo,
 – tiki,
 – kompulzivnost,
 – stiske pri vzgoji otrok in pri skrbi za ostarele ter
 – soočanje s stresnimi dogodki v življenju, kot so npr. izguba bližnjega, ločitev, bolezen v družini, brezposelnost.

Pomoč svetovalke pa ni učinkovita le pri neprijetnih občutjih in situacijah, ampak tudi:
 – za pripravo bodočih staršev na prihod otroka,
 – za krepitev dobrega psihičnega počutja,
 – za izboljšanje komunikacije v dobrobit utrjevanja kvalitetnih odnosov,
 – za bolj poglobljeno poznavanje samega sebe in
 – za osebno rast.