Kamorkoli se obrnemo, naletimo na poplavo dobronamernih informacij in afirmacij za dosego sreče, svobode ter sproščenosti v življenju. Pa vendar – nam to kaj pomaga ali pa nas spravlja v še večjo stisko?

Včasih dobro vemo, da se ne počutimo najbolje, pa ne zaradi kakršnekoli bolezni, neprespane noči ali travmatskega dogodka, pač pa kar tako, »brez vzroka«. Če je takšno počutje kratkotrajno, ga pripišemo slabemu vremenu ali pa luni. V primeru, da traja dalj časa, več kot dva tedna, je mogoče pravi čas, da se pogovorite bodisi s partnerjem, prijateljico ali pa s strokovnjakom.

Neprijetno počutje se lahko kaže tako, da smo brezvoljni, kronično utrujeni, da nismo mirni sami s seboj ali pa se nam zdi, da v odnosih neustrezno reagiramo, kar vodi do tega, da se drugi odvračajo od nas in se posledično še slabše počutimo. Podobne težave imamo lahko v družini, med prijatelji ali na delovnem mestu. Včasih se psihosocialne težave odražajo na telesu, kot npr. bolečine v trebuhu, glavobol, neenakomerno bitje srca ali pa nekatere vrste dermatitisa, za katere zdravnik ni ugotovil organskega vzroka.

Cilj srečanj ni ta, da bi ne občutili več jeze, strahu, žalosti, frustracij in podobnih neprijetnih čustev, saj nas ta do določene mere varujejo. Cilj je, da se ob vodenju svetovalke opolnomočite, kar pomeni, da pridobite potrebna orodja oz. veščine, ki jih boste v prihodnosti uporabili, ko se boste soočili z neprijetnimi čustvi. Tako bodo ta manj intenzivna in bodo prej izzvenela. Skozi proces psihosocialnega svetovanja vas vodim do globljih delov sebe, do prepoznavanja temeljnih in bolj kompleksnih čustev, kar vodi do povečanja stopnje svobode, samostojnosti in odgovornosti.

Najpogostejši razlogi za obisk psihosocialnega svetovanja:
– slaba samopodoba,
– depresija, zagrenjenost,
– brezciljnost, apatija, nezadovoljstvo,

– panični napadi, fobije oz. strahovi (strah pred vožnjo, strah pred zaprtimi prostori),
– poporodna depresija (občutek žalosti in otožnosti po porodu, občutek izgubljenosti, dvomi …),
– brezposelnost, sprememba poklica,
– žalovanje po smrti bližnje osebe,
– izboljšanje komunikacijskih veščin z namenom boljših odnosov v službi, doma ali s prijatelji,
– slabi odnosi z mlajšimi ali starejšimi otroki in
– razni stresni življenjski dogodki (ločitev, smrt bližnjega, selitev, težave v zvezi s službo, brezposelnost, upokojitev, poroka, rojstvo otroka …)