ČAJANKA

 

Z novembrom začenjamo z novim dogodkom, s čajanko, na kateri se bo vsak petek ob 17h srečalo pet ljubiteljev čaja, ki se med seboj bežno ali sploh ne poznajo. Med strokovno vodenim pogovorom se bomo pogovarjali o vsakodnevnih situacijah. Dogodek je brezplačen.

 

Namen pogovorov je, da na določeno temo, o kateri smo s prijatelji mogoče že večkrat govorili, pogledamo skozi oči nekoga drugega. Ko zamenjamo zorni kot, se nam mogoče utrne rešitev za soočenje s svojo situacijo. Lahko bi rekli tudi brainstorming za vsakdanje težave.

 

Med srkanjem čaja bo vsak od udeleženih svojo izkušnjo v določeni situaciji delil z drugimi. Izmenjevali bomo dobre in slabe prakse in preko njih prihajali do novih spoznanj. Odstirali bomo obzorja in rušili meje, ki smo si jih postavili na svoji poti do danes.

 

Tema pogovora bo določena za en teden vnaprej in bo objavljena na spletni strani in na oknu svetovalnice. Za prijavo na dogodek lahko pišete na elektronsko pošto ali pokličete po telefonu.

 

Vabljeni!

 

Ko pomislim na čajanko, se mi pred očmi prikaže umirjen prostor. Na mizi so poleg čajnika, skodelic in sladkornice tudi krožnik s piškoti ali drugim drobnim pecivom. Okoli mizice sedi skupina urejenih ljudi, ki se kultivirano pogovarja. En drugega poslušajo, ko konča, razmislijo o tem, kar so slišali.

 

Ideja za čajanko se je porodila čisto spontano. Razmišljala sem, na koliko načinov se v današnjih časih ljudje delimo, kako si ustvarjamo razpoke med seboj, čeprav se vsi ukvarjamo z enimi in istimi temami, in nenazadnje, razmišljala sem o tem, koliko bi bil lahko svet lepši in mi bolj mirni in zadovoljni, če bi vsak od nas znal prisluhniti drugemu in ta drugi ne bi brezobzirno delil svojih izkušenj in nasvetov vsenaokrog.

 

Nastala je petkova čajanka. Njen namen je, da s pomočjo pozornega poslušanja sogovornikov, ki jih mogoče poznamo ali pa sploh ne, prepoznamo nekaj, kar bi bilo mogoče primerno tudi za nas. Mogoče v drugačni obliki. Da na svet pogledamo z drugega zornega kota, saj je včasih to edini način, da pridemo do prave rešitve zase. Po končanem pogovoru ne bomo delali zaključkov ali pa sklepov, kaj je najboljše in kaj ni. O tem, kar je slišal, si bo vsak ustvaril svoje mnenje in si za domov vzel, kar se mu bo zdelo smiselno. Prepričana sem, da bomo vsi bogatejši za novo izkušnjo, nove poglede in nova znanja.

 

Ljudje se večinoma družimo z enimi in istimi ljudmi. Takimi, ki so nam najbližji po razmišljanju, načinu delovanja in vrednotah. Mogoče se družimo s tistimi, ki živijo v naši bližini ali s tistimi, s katerimi smo kako drugače povezani. S tem poglabljamo prijateljstva, utrjujemo prepričanja, da nismo sami in da se bomo imeli v trenutku šibkosti ali ranljivosti na nekoga nasloniti. To je dobro.

 

Če se gibljemo vedno v istih krogih, si s tem ožimo pogled na svet, naša resničnost se vedno bolj oddaljuje od resničnosti drugih in tako se razlike med nami še poglabljajo. Dodatno se z aktivnostjo na družbenih omrežjih ustvarjajo mehurčki, ki vsebujejo enako ali podobno misleče. Ko se znajdemo v takšnem mehurčku, obstaja velika verjetnost, da si bomo ustvarili nerealno predstavo o sebi, o drugih in o svetu.

 

Fenomen mehurčkanja se je razmahnil še posebej v času epidemije, ko smo bili več doma in smo se več družili z različnimi ekrani. Četudi nismo uporabljali družbenih omrežij, smo zaradi strahu pred boleznijo povečini ohranjali samo ozek krog ljudi, s katerimi smo se družili ali se pogovarjali. Možnosti za nova poznanstva je bilo malo.

 

Cilj petkovega druženja je torej tudi razbijanje mehurčkov, v katere smo se stlačili. Tako bomo lahko lažje zadihali, prevetrili nekatere teme, ki smo jih pospravili v najgloblji kot omare, v vsakdanjo miselnost vnesli nekaj svežine in, zakaj pa ne, zaživeli drugačno življenje.

 

Veselim se druženja z vami in z zame novimi znanji in izkušnjami.

 

Vabljeni vsi, ki se temu veselju pridružujete!

 

 

O ČEM BOMO GOVORILI

 

5. 11. 2021: Ta služba ni zame!

 

Marsikomu med nami se je zgodilo, da smo podvomili v to, da je služba, ki smo jo izbrali, prava za nas. Morda nas obhajajo misli, da v delu, ki ga opravljamo, ne vidimo smisla ali smo nezadovoljni. Mogoče pogledujemo k drugim in se nam celo poraja zavist. Kaj naredimo takrat? Možnosti je več. Te misli lahko potisnemo nekam v ozadje in se tolažimo s tem, da imamo vsaj dobre sodelavce, kar ni zanemarljivo. Nezadovoljstvo v službi lahko nadomestimo s prijetnimi oz. za nas smiselnimi dejavnostmi v prostem času. Ena od možnosti je tudi ta, da se usmerimo na spletne strani, ki objavljajo prosta delovna mesta. Lahko damo odpoved in začnemo z lastno dejavnostjo. Kaj naredite vi? Kakšne so vaše dobre in slabe izkušnje? Pridružite se čajanki in povejte. Mogoče bo vaša izkušnja nekomu odprla oči ali omogočila, da na svojo težavo pogleda z drugega zornega kota.